Kaj je oligoterapija?

Oligoterapija je celostna terapija, v kateri se minerali uporabljajo za uravnoteženje “tal”  v  telesu.

Beseda oligoterapija prihaja iz grščine in pomeni ozdravitev z “oligos” ali “malo”. Oligoterapija je resnično naravna terapija, pri kateri se uporabljajo nekateri minerali z molekularno velikostjo, ki se lahko popolnoma raztopijo v vodi. Te snovi, ki so prisotne v zmanjšani koncentraciji, so enake “elementom, ki so v našem telesu prisotni v koncentraciji manjši od 0,01% celotne telesne teže”.

Minerali opravljajo pomembne funkcije ne glede na njihovo količino, sodelujejo v strukturi organov in tkiv ali delujejo kot koencimi, ki aktivirajo pomembne biokemične reakcije. Njihovo pomanjkanje vodi do fizioloških in strukturnih sprememb, zato njihov prispevek prepreči ali zdravi nekatera organska neravnovesja, ki so posledica njihove odsotnosti.

Med elementi v sledovih je 15 bistvenega pomena za organizem. Od tega so 4 metaloidi: fluor, jod, selen in silicij. Ostalih 11 spada v skupino prehodnih kovin, in sicer kobalt, krom, baker, železo, litij, mangan, molibden, nikelj, kositer, vanadij, cink. Obstaja nekaj elementov v sledovih, ki sicer ne štejejo za bistvene, vendar lahko izvajajo terapevtsko dejavnost: aluminij, srebro, zlato, bizmut, germanij.

Mineraloterapija deluje z monosubstancami.  Z vidika tradicionalne evropske medicine je zato prednostna terapija z zeliščnimi pripravki.  Rastlina absorbira minerale in oligoelemente iz zemlje, jih pretvarja in tako predstavlja “fino mineralno terapijo”. Zeliščna mineralna terapija deluje tako rekoč “v živem”. Za ozdravitev (popravilo DNK) potrebujemo zdravilo, ki razume DNK.  DNK govori beljakovinski jezik, tako kot rastlina, medtem ko mineralni dodatek ne razume beljakovinskega jezika.

S fitoterapijo se naš imunski sistem nauči nekaj novega, z mineraloterapijo pa se prva  “obrambna črta« preskoči. Če pojasnimo v primerjavi: otroku lahko razložite, kako naj pospravi svojo sobo in ga pustite, da to dejavnost opravlja sam (zdravljenje z zelišči) ali pa otroku pospravite sobo (zdravljenje z minerali). Rezultat bo približno enak, le da se otrok v prvem primeru nauči nekaj novega, v drugem pa ne. V prvi vrsti je torej priporočljivo uporabljati izključno zeliščna zdravila. Kljub temu lahko tudi terapija z minerali daje telesu dragocene impulze , če so duševni ali encimski procesi blokirani.

Kaj so oligoelementi?

Oligoelementi so elementi v sledovih, ki so vgrajeni v rastlinske soli.  Kot pri gemoterapiji so to kristalni procesi v največji rasti.  Njihova vključitev v rastlinske soli pomeni, da so visoko razpoložljive in imajo zato velik učinek.  Elementi v sledovih (oligoelementi) so skupaj z vitamini katalizatorji bioloških funkcij (življenjskih funkcij) vseh organizmov.  So kemični elementi, ki so nepogrešljivi za živa bitja (tudi za rastline);  v nasprotju z minerali, na primer, so potrebne le najmanjše količine (sledi).  Minerale v sledovih je treba dajati v ionizirani obliki, čiste, brez kakršnih koli spojin.  Ionizirana oblika (biokatalitična) je lahko le tekoča raztopina.

Oligoelementi imajo visoko razpoložljivost in tako kot sladkor hitro preidejo v krvni obtok.  Zadoščajo torej majhni odmerki, kar pomeni, da je zastrupitev izključena.  Kjer fitoterapija ni več dovolj učinkovita zaradi blokiranih encimskih procesov (konzervirana hrana, zdravljenje z antibiotiki), se električne roke encima, elementa v sledovih, ponovno aktivirajo (dekelirajo) in ponovno zaženejo delovanje.

Zakaj oligoterapija?

V nasprotju z vnosom sintetičnih, eksogenih snovi organizem prepoznava oligoelemente kot nepogrešljive elemente in sestavine svojih tkiv in presnove.  Bolj ali manj dolgo jih integrira v svoje funkcionalne strukture.  Železo je na primer vgrajeno v molekulo hemoglobina sto dvajset dni (življenjska doba hemoglobina), kasneje se z njo izloči, ko se porabi.  Vsak metabolizem povzroči izgubo in izločanje organskih snovi, vključno z elementi v sledovih.  To samodejno predpostavlja kvantitativno potrebo po prenovi.  To potrebo lahko pokrijemo s hrano, vendar še vedno obstajajo ljudje, na primer, ki so slabokrvni ali trpijo zaradi razgradnje kalcija, torej takšni, ki dejansko kažejo znake pomanjkanja železa ali kalcija.

Kako deluje?

Oligoterapija je terapija, ki deluje na mehanizem diateze ali na štiri organska tla, ki jih je izumitelj, francoski zdravnik Jacques Ménétrier, opredelil v tridesetih letih prejšnjega stoletja in je oče te terapije. To je zdravilo, ki deluje v globino in spremeni teren, to je narava bolnika; Po Ménétrierju je zdravljenje mogoče doseči le s skladnostjo predpostavke o različnih elementih v sledovih, vendar je treba upoštevati posamezne načine, čas in odmerjanje. Ta diateza ustreza pogojem organizma, za katere so značilne posebne fizične, intelektualne in čustvene komponente, ki so značilne za subjekt.

Štiri kategorije lahko razdelimo na rojstno diatezo (1. in 2.) in involucijsko diatezo (3. in 4.), za katero je značilno poslabšanje celičnega dna, ki ga povzroča slab življenjski slog in / ali staranje. Oligoterapija v bistvu zdravi področja, ki jih prizadene ena ali več diatez. Obstaja peta diateza, stanje, ki odraža tudi tako imenovane sindrome neusklajenosti, ki so natančneje povezani s hormonskimi motnjami, ki se lahko pojavijo v kateri koli starosti. Diateza je lahko genetskega izvora ali se razvije v skladu s posebnimi psihofizičnimi razmerami.

Vnos se opravi zjutraj na prazen želodec, pri čemer se tekočina zadrži pod jezikom eno minuto, preden jo pogoltnemo. Tretmaji se gibljejo od najmanj 40 dni do največ 120 dni za globlje težave, pri katerih je treba nekatere kemične reakcije konstantno vzdrževati. Zaradi visoke reaktivnosti elementov v sledovih se je treba izogibati pitju, hrani, kajenju, ščetkanju ali na splošno jemanju snovi, ki lahko motijo proces ​ pred in po zaužitju 15 minut. Absorpcija poteka preko podjezične sluznice. Zaradi ionizirane farmacevtske oblike se je treba za vsako ceno izogniti stiku oligoelementov s kovino (žlica, …).

Simptome, težave in bolezni, ki jih lahko ozdravimo z oligoterapijo, lahko prepoznamo z  diatezo:

Alergijska ali artritična diateza: diateza, ki vključuje vse večje alergijske bolezni. Mangan (Mn) je biokatalizno sredstvo. Na psihoemocionalni ravni je značilna domneva vedenja, ki se osredotoča na optimizem, čustva in hiperaktivnost. Medtem ko se v stresnih situacijah pojavita jeza in draženje. Tema je običajno lena in razpoložen, zjutraj je tudi asteničen, vendar evforičen, neumoren in zvečer popolnoma fit. Razvil se bo ob spremembi „tal“, alergijah različnih vrst, astmi in intoleranci na hrano, bolezni prebavil in obtočil, hipertiroidizmu.

Hipostenična ali artrotuberkulozna diateza: diateza, ki že sama po sebi vključuje nagnjenost k vstopu v bolezni, za katere so značilni ponavljajoči se nalezljivi procesi, kot so dihala (kašelj in bronhitis), otolaringologija (prehlad in otitis), prebavila vplivajo tudi na cistitis. Sredstvo je mangan-baker (Mn-Cu). Za temo je značilno umirjeno, odsevno in metodično vedenje. Prav tako ima malo odpornosti proti intelektualnemu ali fizičnemu naporu, zato se projecira na blago utrujenost in zaspanost.

Distonična ali nevroartritična diateza: kaže na patološke tendence, ki jih povzroča distonija nevrovegetativnega sistema. Mangan kobalt (Mn-Co) je dodatek. Kot že rečeno, je ta diateza ena izmed “starih”, saj se ponavadi pojavlja po 40 letih. Zaradi tega ga lahko opredelimo tudi kot “evolucijsko diatezo”, ker sledi simptomom sprememb prve in / ali druge diateze. Za prizadetega je značilna tesnoba, jutranja utrujenost, tahikardija in visok krvni tlak, nespečnost, razdražljivo črevesje, gastritis, izguba spomina in pomanjkanje koncentracije, predvsem pa progresivna vsakodnevna utrujenost, ki se kaže z občutkom utrujenosti v nogah.

Anergična diateza: določljiva diateza kot najhujša, a tudi “najstarejša”, ker bolj verjetno vpliva na splošno zdravstveno stanje kot na lokalne motnje; za katero je značilno pomanjkanje ali zelo zmanjšana reaktivnost organizma. Rešitev je bakreno-zlato-srebrna (Cu-Au-Ag). Za to diatezo je značilno pomanjkanje vitalnosti, zmanjšana prilagodljivost in ustvarjalnost. Lahko je blag in začasen, če gre za obdobja okrevanja po izčrpavajočih boleznih. Lahko pa je huda in kronična, ko pride do degenerativnih manifestacij. V tem primeru subjekt vedno bolj izgubi miselne zmožnosti, kot so pozornost, koordinacija, spomin, izražanje odnosa odrekanja, ki vodi v izolacijo in depresijo. Spokojnost ne odpravi splošne utrujenosti, ki jo človek občuti, in apatija ter prevzem zmanjšanega libida.

Pred uporabo oligoelemntov se posvetujte z  zdravnikom, naturopatom ali zdravilcem. Posamezne oligoelemente najdete tukaj.[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]